Uporabnost kavne usedline

coffee-1575128_1920

Kavno usedlino večina pozna kot nepotreben in neuporaben kuhinjski odpadek, ki jo zavržemo v smeti ali pa jo odlijemo v pomivalno korito, kar je pogosto tudi razlog za zamašen odtok. Pa je kavna usedlina res zgolj odpadna? Ste kdaj pomislili, da je lahko tudi koristna?

Odlično gnojilo za rastline ali kompost
Kavno usedlino lahko uporabimo kot gnojilo za rastline, saj zaradi vsebnosti dušika spodbuja rast. Poleg dušika pa vsebuje tudi kalij in fosfor, ki sta prav tako pomembna za rast. Kavna usedlina v zemlji deluje tudi kot hranilo za deževnike, kar je izrednega pomena, saj ti rahljajo tla. Lahko pa iz nje izdelate tudi odličen kompost. Namesto, da jo odvržete v smeti, jo torej odlagajte v za to namenjen zaboj in čez časa boste že lahko želi rezultate.

Proti škodljivcem
Ameriški raziskovalci kmetijskega ministrstva so ugotovili, da je kavna usedlina odlično sredstvo proti različnim škodljivcem. Pomaga ubiti mravlje in polže. Poleg tega pa tako kot sama kava odganja komarje.

pexels-photo-127945

 

Piling ali maska za lase in obraz
V kombinaciji z medom jo lahko uporabljate kot piling za obraz in telo, saj bodo grobi delci usedline delovali tako, da bodo odstranili odmrlo povrhnjico, med pa bo kožo nahranil. Kavna usedlina je odlična tudi kot maska za lase ali obraz.

Odlično čistilo
Usedlino lahko zmešamo z vodo in uporabimo tudi kot čistilo za pohištvo ali posodo. Če pa jo zmešamo z nekaj detergenta pa nastane učinkovito čistilo za mastne madeže.

Vpija neprijetne vonjave
Kavna usedlina vam pomaga odpraviti neprijetne vonjave na primer v stanovanju. Deluje pa tudi na koži. Če vam roke zaudarjajo po neprijetnem vonju, si jih preprosto umijte s kavno usedlino in se tako znebite vonjav.

Adijo podočnjaki
Imate težave s podočnjaki in zabuhlostjo? Manjšo količino usedline nanesite na problematičen del in počakajte približno 20 min, nato sperite s toplo vodo. Podočnjaki in zabuhel videz bo po tem manj opazen.

Vedeževanje
Nekateri vedeževalci kot osnovo za vedeževanje uporabljajo kavno usedlino. Če verjamete, se izplača poskusiti.

Boste kakšnega od vidikov uporabe kavne usedline preizkusili tudi sami? Prepričani smo, da je ne boste več zavrgli.

Vpliv kave na naše telo in zdravje

Priznajmo si, ko enkrat poskusimo to opojno in dišečo tekočino, postane navada, mala razvada, ki se je ne moremo ali pa morda nočemo odvaditi.

Kava ima poleg prefinjenga okusa tudi kar nekaj pozitivnih učinkov na naše telo in zdravje.

kava

Kava nas zbudi in zbistri

Zaradi prisotnosti kofeina v kavi nam ta izboljša razoploženje. Že ena kava na dan dvigne energijo, nas zbudi, izboljša spomin in produktivnost. Kava je poznana kot diuretik, kar pomeni, da ureja prebavo in pomaga pri izločanju vode iz telesa. Strokovnjaki pravijo, da s količino popite kave na dan ne smete pretiravati. V povprečju lahko zaužijete od 2-4 skodelice kave dnevno.

Kava izboljša razpoloženje

Že sam vonj sveže mlete kave nam lahko izboljša razpoloženje, saj ga možgani prepoznajo kot posebnega. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki zaužijejo 3 do 4 skodelice kave na dan, manj možnosti, da zapadejo v depresijo. Skodelica prave kave pomaga dvigniti nivo energije v telesu.

Imate nizek krvni tlak?

Mnogo ljudi, ki se sooča z nizkim krvnim tlakom, si za izboljšanje počutja pomaga s skodelico kave. Ta poveča moč stiskanja srca, zato se zaradi kofeina krvni tlak nekoliko dvigne.

Zdravniki  odsvetujejo uživanje kave ljudem, ki se borijo s povišanim krvnim tlakom, saj ta vodi v hujše oblike bolezni, kot so srčna kap, odpoved srca in ledvic … Če se soočate z visokim krvnim tlakom, se vsekakor posvetujte z zdravnikom, koliko skodelic kave priporoča na dnevni ravni.

S kavo do lepše kože

Kava vsebuje antioksidante, ki preprečujejo nastanek gubic in pomagajo pri izločanju odvečne vode iz telesa. Pripravite si piling iz mlete kave in vode. Pripravek nežno vtrite v kožo in nato sperite z vodo. Postopek ponavljajte enkrat tedensko. Pripravljen piling lahko uporabite na obrazu, vratu, dekolteju in predelih, ki so bolj izpostavljeni za nastanek celulita.

Kava in telovadba – skupaj z roko v roki

Prehranski strokovnjaki svetujejo, da kavo zaužijete eno uro pred telovadbo, saj kofein zavira občutek utrujenosti in spodbuja nastajanje energije.

Poleg energije pa kava stimulira adrenalin in sprošča kalcij v mišicah, kar pomeni, da je manj verjetno, da bomo imeli po aktivnosti bolečine v mišicah.

 

Kako pa vam pomaga kava? Delite z nami vašo izkušnjo na Facebooku.

 

15 zanimivih dejstev o kavi

coffee-791045_1920

Vsem ljubiteljem kave in tudi tistim, ki želijo le izvedeti kaj novega, predstavljamo 15 zanimivih dejstev o kavi. Nekatera vas bodo nasmejala, ob drugih se boste morda začudili, pri tretjih pa se boste česa naučili.

1. Filter za kavo kot vojna proti kavni usedlini
Verjetno ni človeka, ki bi mu bila kavna usedlina v skodelici kave všeč. Ena izmed teh, ki je želela napovedati vojno kavni usedlini, je bila v zgodovini tudi nemška gospodinja Melitta Bentz. Danes je Melitta® družinsko podjetje z dolgo tradicijo in s približno tremi milijardami evrov prihodka letno. Vse pa se je začelo z izumom kavnega filtra.

2. Svetovni dan kave
Svetovni dan kave so v različnih državah obeleževali na različne datume. Lani pa je Mednarodna organizacija za kavo razglasila datum 1. oktober za mednarodni dan kave. To naj bi bil sedaj enoten datum za cel svet.

3. Kavna zrna nevtralizirajo vonj
Gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste v trgovini izbirali parfum in ste se po nekaj vonjih tako zmedli, da niste več vedeli, kateri parfum vam je všeč in kateri ne. Naslednjič poskusite po vsakem preizkušenem parfumu povohati kavna zrna, saj ta nevtralizirajo vonj. V večjih trgovinah oziroma drogerijah imajo poleg parfumov lončke s kavnimi zrni. Če jih ne boste našli, za pomoč vprašajte prodajalko.

4. Kava lahko pomaga zaspati
Kaj pravite na počitek takoj po kavi? Kava naj bi namreč spodbujala spanec takoj po njenem zaužitju. Seveda se to razlikuje od posameznika do posameznika – nekomu torej lahko pomaga, drugega pa lahko še bolj predrami.

5. Galerijske kavarne
Kavarna v galeriji? V Evropi so vse bolj priljubljene tako imenovane galerijske oz. muzejske kavarne. Po zgledu nekaterih večjih evropskih mest, npr. dunajski muzej Leopold, smo jo dobili tudi v Ljubljani, in sicer v kleti Moderne galerije.

6. Kava kot pomemben artikel trgovanja
Kava je drugi najpomembnejši artikel mednarodne trgovine. Pred njo je le še nafta. Ta podatek je izjemno zgovoren, saj se pogosto sploh ne zavedamo, koliko kave letno zaužijemo. Poleg tega pa morda premalo spoštujemo države, ki kavo pridelujejo.

7. Kdo popije največ kave?
Največji porabniki kave na svetu naj bi bili menda Newyorčani. V evropskem merilu pa so na prvem mestu skandinavske države, ki letno porabijo kar 10 kg surove kave na prebivalca.

8. Kava kot moč za boj
Znano je, da nam kava da energijo in nas predrami. Prav zato so kavo sprva uporabljali kot hrano, in sicer tako, da so jo zmleli, pomešali s svinjsko mastjo in oblikovali kroglice, ki so služile kot moč za boj plemen v vzhodni Afriki.

9. Vino iz kave
Ste vedeli, da so Etiopijci okrog leta 1000 iz kavnih jagod izdelovali nekakšno vino? Kavne jagode so namočili v vodo in pustili, da alkoholno vrejo.

10. Kavna zrna so pravzaprav češnje
Kavovec rodi rdeče plodove, ki jih zaradi tega poimenujejo kar češnje. V vsaki češnji se skrivata po 2 zrni kave, dozorijo pa šele po približno 7 mesecih.

bean-1512433_1920-1

11. Kava je sreča
Kava ima pozitiven vpliv na naše razpoloženje. Deluje namreč kot blag antidepresiv in pripomore k proizvodnji nevrotransmitorjev, kot so serotonin, dopamin in noradrenalin. Te hormone imenujemo tudi hormoni sreče.

12. Pomanjkanje kave je nekoč lahko vodilo v ločitev
Pomanjkanje kave zna biti zapleteno. Turški ženini so se namreč nekoč morali pri poročnemu obredu zaobljubiti, da bodo svoji ženi vedno zagotavljali kavo. V nasprotnem primeru pa je bil to lahko razlog za ločitev.

13. Najdražja kava na svetu
Poznate kavo Black Ivory Coffee oziroma »črna slonovina«? Ta kava je narejena iz kavnih zrn, ki jih iztrebijo tajski sloni. Takšna kava je menda zato manj grenka in bolj okusna. Kupci pa so zanjo pripravljeni odšteti tudi kar 990 € za kilogram. Več si lahko ogledate v tem videu.

14. Dolga življenjska doba kavovca
Večina kavnih grmov živi nekje med 50 in 60 leti, pod zelo ugodnimi pogoji pa lahko kavovec živi tudi do 200 let, kar je izjemna doba. Tudi nadmorska višina, kjer raste grm kavovca vpliva na to, kakšna bodo zrna. Tisti, ki rastejo na višji nadmorski višini, so izpostavljeni večjemu stresu, zato imajo zrna večjo aromo, vonj in okus.

15. Kopanje v kavni kopeli
Na Japonskem v nekaterih termah ponujajo razvajanje v čisto pravi kavni kopeli, in to le za približno 20 evrov.

Za vsak okus svoja kava

Kava je zelo razširjena pijača, ki jo v družbi začnemo piti že razmeroma zgodaj, ni pa povsem jasno, ali kavo pijemo zaradi njenega okusa, učinkov ali zaradi tega, ker predstavlja razširjen družbeni obred, ali pa morda kombinacije naštetega. Nekateri preprosto ne morejo brez jutranje kave, drugi jo pijejo le zaradi družbe prijateljev in sodelavcev, in njim ne predstavlja tako velikega pomena, kot strastnim kavoljubcem. Tretji se kave, kljub temu da jo imajo radi, izogibajo, ker kofein njihovemu telesu povzroča težave, kot so razdražljivost, pospešeno bitje srca, povišan krvni tlak itd. Če bi naključno vprašali 5 ljudi na ulici, kakšna kava jim je najljubša, je povsem verjetno, da bi dobili vsaj 3 različne odgovore. V nadaljevanju vam predstavljamo več načinov priprav kave in prepričani smo, da je med njimi tudi vaša najljubša.

restaurant-beans-coffee-cup

Brezkofeinska kava

Če vam kofein ne dene dobro, kavi pa se vseeno ne želite odpovedati, poskusite z brezkofeinsko kavo, ki vsebuje bistveno manj kofeina kot običajna kava. Tako boste lahko uživali v vonju in okusu kave, hkrati pa se boste izognili nevšečnostim, zaradi katerih niste želeli piti kave. Brezkofeinska kava nastane z dekofeinizacijo – procesom, kjer iz kave odstranijo kofein, poteka pa pred praženjem kave. Več o načinih dekofeinizacije si lahko preberete v tem članku. Brezkofeinsko kavo pa si nekateri privoščijo tudi le za crkljanje ali ob pozni uri.

Je vaša turška kava zares turška?

Ste prepričani, da ko rečete, da boste skuhali turško kavo, to res storite? Pogosto namreč mešamo turški in srbski način priprave. Turško kavo pripravimo tako, da kavo stresemo v mrzlo vodo in jo nato segrevamo, vendar ne sme zavreti. Šele, ko se kava malce uleže, jo lahko postrežemo v skodelici. Po želji ji lahko dodamo mleko, sladkor pa naj bi po turškem načinu dodali že med kuhanjem. Za pravilno pripravo si oglejte video 

Zmote o espressu

Za espresso kavo potrebujemo avtomat in kavo, ki je, zaradi finega mletja, namenjena posebej pripravi te kave. Okus espressa je zelo značilen in zato všeč le določeni populaciji. Čeprav velja, da je espresso potrebno spiti hitro, po možnosti  z enim samim požirkom, pa je “doktor kave” Ernesto Illy, v enem izmed intervjujem povedal, da to ne drži. Pravi, da je kavo treba piti počasi. “Hitro se pije samo slaba kava.” Kot strokovnjaku mu gre verjeti tudi, ko pravi, da se moramo s kavo poigrati, jo čutiti na jeziku in jo poskušati.

Srbska kava

V nadaljevanju se boste gotovo vprašali, ali ni to vaša turška kava. Srbsko kavo skuhamo tako, da  na štedilniku segrejemo vodo, nato pa posodo, tik preden začne vreti, odmaknemo in ji dodamo mešanico mlete kave. Dobro premešamo, nato pa jo zopet pristavimo na kuhalnik, da se še enkrat začne rahlo dvigovati. Opojno tekočino takoj vlijemo v skodelice in jo po želji postrežemo z mlekom in sladkorjem. V tem videu si lahko ogledate prikaz priprave srbske kave.

 

Še nekaj nasvetov, da bo kava ohranila svojo aromo in okus. Kavo vedno shranjujte v zaprti posodi, v suhem, temnem in hladnem prostoru. Nekateri proizvajalci kavo pakirajo v vakuumsko embalažo, saj naj bi tak sistem kavo zavaroval pred staranjem, hkrati pa s tem dosežejo tudi to, da se aroma bolj razprši. Imate tudi vi kakšno skrivnost, kako je kava lahko še boljša?

 

Brezkofeinska kava

Kava brez kofeina je za večino ljudi kot pivo brez alkohola, torej pijača brez svoje najpomembnejše komponente ter posledično brez smisla. Kakršnikoli že so razlogi za pitje brezkofeinske kave, ni nujno, da je le-ta slabega okusa. Večina barist manj pozornosti posveča pripravi brezkofeinskega espressa, večina pražarjev se manj ukvarja s pravilnim načinom praženja in pakiranja pri brezkofeinski kavi, kot pri tisti »pravi«. Tudi večina zrnja namenjenega dekofeinizaciji je slabše kakovosti, kar pražarji ponavadi zakrijejo s podaljšanim časom praženja takšnega zrnja. Tudi na tem področju se situacija počasi spreminja, saj na trgu in v barih videvamo vedno več kakovostne brezkofeinske kave.

Brezkofeinska kava

Slika “zelenega” (nepraženega) brezkofeinskega zrnja, in praženega.

Proces dekafeinizacije

Dekofeinizacija (t.j. proces odstranitve kofeina iz kave) poteka pred praženjem kave. S tem procesom iz kavnih zrn odstranimo skoraj vso vsebnost kofeina. Po mednarodnih standardih mora biti iz kave odstranjenega 97% kofeina, po EU standardih pa kar 99.9%. Obstajajo 3 različni načini dekofeinizacije:

  1. Dekofeinizacija s pomočjo topil
    Tak proces je v uporabi v različnih oblikah že od začetka 20. stoletja. Dandanes se za odstranitev kofeina iz kavnih zrn uporabljata predvsem etilacetat ali diklorometan, v preteklosti pa so uporabljali tudi benzen, ki velja za karcinogeno snov. Ta metoda je zelo učinkovita, celo preveč učinkovita, saj poleg kofeina iz zrn odstrani tudi velik del okusov in arom.
  2. Swiss water proces
    T.i. »swiss water« proces je nekoliko nežnejši do kavnih zrn, kjer zrnje najprej namakajo v vodi, kar odpre celično strukturo zrn. Zrna so nato oprana s tekočino na vodni osnovi, ki vsebuje tudi koncentrat zelenega kavnega zrnja. S tem ekstraktom poskušajo nadomestili pozitivne atribute zrnja, ki se izgubijo pri namakanju v vodi. Sledi filtracija tekočine s pomočjo oglja, ki iz nje odstrani kofein ter ponovno pranje zrnja, dokler v njem ni več kofeina.
  3. Dekofeinizacija s CO₂
    Kot pri ostalih postopkih se tudi tu kavno zrnje najprej obdela s paro oz vodo, tako, da zrnje postane bolj porozno. Nato se zrnje pod visokim pritiskom namoči v CO₂. Kofein se v nekaj urah razstopi v CO₂, pritisk se zniža, CO₂ izhlapi, iz njega pa se s pomočjo filtrov odstrani kofein. Prednost tega postopka je, da za odstranitev kofeina ne uporablja potencialno nevarnih snovi.

Naravna kava brez kofeina

Na koncu naj omenimo še, da so leta 2008 v Kamerunu odkrili novo vrsto kave, ki je že naravno brez kofeina. To je bilo zelo pomembno odkritje, ki bi lahko prineslo velik napredek na področju kvalitete brezkofeinskih kav.

Avtor članka: Tadej Feregotto, Coronini Cafe

Kremljenje mleka za kavo

Prva hrana ki ste jo kot dojenček dobili je bilo mleko, pa se strinjanje ali ne. Ker se verjetno tega ravno ne spominjajte, povprašajte vašo mamo. Verjamem, da vam bo znala odgovoriti in verjetno povedala še kakšno prigodo iz otroški let. In ravno tako kot si vi kot otrok obroka brez mleka niste predstavljali, ravno tako si določenih vrst kav brez mleka ne moremo narediti. Le kakšna pa bi bila caffe latte brez mleka ali za lažje razumevanje kava z mlekom brez mleka? Predvidevam da ne bi bilo to tisto pravo.

V videoposnetku boste izvedeli vse o kremljenju mleka za kavo.

Mleko se ne sme pregreti

Ene od sestavnih komponent mleka so beljakovine in maščobe. Pri samem mleku se to odraža tako da več beljakovin kot je večjo sladkobo in lepšo strukturo mleka imamo, ter več kot je maščob izrazitejši okus imamo. Ravno zaradi tega je pri pripravi pomembna temperatura mleka. Idealna temperatura se giblje okrog 60 stopinj Celzija, višje temperature bližje vrelišča, ki je pri 80 stopinjah Celzija, pripeljejo do tega da mleko zavre s tem pa se uničijo beljakovine.

Naše mame vedo vse

Kako paziti, da nam mleko ne zavre? Najboljše če se zopet vrnemo v otroško leta. Vprašajte mamo, kako je vedela da ima mleko ravno pravo temperaturo, da se z njim ne bi opekli. Naše mame pa res vedo vse, kajne? Odgovor se verjetno glasi nekako takole:  »Poskusila sem tako da sem na zapestje kanila kapljico mleka«. Namesto zapestja bomo mi uporabili zgornjo stran prstov na naših rokah. Posodo v kateri bomo mleko segrevali držimo tako da se z zgornjo stranjo prstov dotikamo posode. Ko nas po prstih rahlo zapeče, takrat je temperatura mleka ravno pravšnja.

Pravilno kremljenje mleka

Pri kremljenju mleka za kavo je v prvi vrsti pomembno za kakšno vrsto kave gre ali vsebuje zgolj mleko ali mlečno kremo ali oboje. Svetovno znani italijanski capuccino je sestavljen iz 1/3 espressa, 1/3 mleka ter 1/3 kreme. Mleko najlažje kremimo – penimo s pomočjo šob, ki so sestavni del kavnih aparatov. Mleko kremimo v dveh korakih in sicer z vnosom zraka ter kroženjem.

Ne delajmo napak

Še predno pa začnemo s postopkom še ena od pogostih in velikih napak ki se dogajajo predvsem v gostinstvu, kjer večinoma uporabljajo le eno velikost posodice. Različne velikosti izboljšajo samo kremljenje, ter zmanjšajo nevarnost za pregretje mleka, vedno pa naj bo v posodi, ne glede na število kav, mleka do polovice posode.

Za različne kreme, različna dolžina priprave

Vrnimo se k postopkoma kremljenja. Volumen samega mleka je odvisen od količine zraka ki smo ga vnesli v mleko oziroma koliko časa vnašamo zrak v mleko. Za lažjo predstavo lahko to ponazorimo tako. Za kavo z mlekom vnašamo zrak nekje 2-3 sekunde, pri capuccinu pa 6-7 sekund, pri obeh pa je sam čas pogojen tudi z velikostjo samo posode.

Cvrčanje ima svoj namen

Šobo postavimo v posodo z mlekom in vklopimo dovod zraka. Pri tem bodimo pozorni da posodico držimo na ravnost cev z šobo pa postavimo vanjo pod kotom. Prvih nekaj sekund po vklopu zraka je namenjenih vnosu zraka, za lažje razumevanje si to zapolnite kot cvrčanje, preostali čas je namenjeno kroženju ter segrevanju, do točke ko nas rahlo zapeče po prstih in napravo ugasnemo in odmaknemo posodico.

Pred uporabo spustimo paro

Še droben trik, ki ima zopet več pomenov. Že pred samo uporabo šob je potrebno iz cevi spustiti paro, in možnost nastanka vakuuma, ki bi lahko kasneje posrkal mleko v samo cev. Po sami uporabi šob pa zopet spustimo paro, ter cev in šobe obrišemo. In smo spet smo pri higieni ki je prav tako pomembna.

Med tem časom ko je mleko stalo, ker smo čistili šobe in cev, se maščoba v mleku dvigne. Z rotacijo posodice naredimo vrtinec, ki nam mleko zopet enakomerno razporedi. Preostane nam le še da mleko vlijemo v skodelico s kavo.

Vaš capuccino, caffe latte ali kava z mlekom po domače je pripravljena. Preostane vam le še uživanje.

Priprava espressa

Lahko bi rekli da imamo res srečo, da Slovenija leži na tako dobrem geografskem območju. Turški in srbski način priprave kave smo dobili iz območja Balkana, k sosedom Italijanom smo hodili na capuccino. In ravno italijanski način priprave kave je tisti ki mu pravimo exspresso in je vsem poznana priprava kave s pomočjo kavnega avtomata. Za pripravo dobrega espressa je pomembna vrsta stvari, pritisk na gumb je še najlažja stvar. Običajno se kavni avtomati nahajajo v lokalih, vedno več ljudi pa jih ima tudi doma v svoji kuhinji. Ne glede na to kje se nahaja je pomembno slednje, higiena.

Kako pravilno pripraviti espresso, si oglejte v videoposnetku.

Prva kava je vedno slaba

Pred samo pripravo je potrebno vzeti ročko z avtomata ter jo očistiti oziroma obrisati, najbolje z gobico za pomivanje posode. Čiščenje z vodo se odsvetuje, saj z tem uničimo sloj v katerem se nahajajo kavna eterična olja, maščobe. Saj ste že slišali koga, ki je dejal da je prva kava vedno slaba. Sedaj veste razlog zakaj. Fiksni del avtomata speremo, naredimo t.i. splashing, ki ga lahko naredimo takoj ko odstranimo ročko ali preden jo damo nazaj. Kakor vam je bolj praktično. S tem odstranimo morebitne ostanke, madeže ki so ostali od prejšnjih kuhanj kav.

Pri pripravi so pomembni občutki

Za higieno smo poskrbeli, na vrsti je mletje. Pomembno je da je kava sveže zmleta, zmleto vsujemo v ročko ter jo razporedimo po celotni površino ter zmleto kavo stisnemo. Ne bodimo s stiskom premočni ali preblagi. Za dobro kavo je treba delati z občutkom, saj vrste tako kot pri podobnih stvareh v katerih uživamo. Z rahlim udarcem s strani po sami ročki, še dodatno spravimo kavo iz roba ročke v sredino, ter zopet uporabimo naš pritisk z občutkom. Nato  ročko damo na avtomat in takoj vklopimo aparat.

Najlepši prizor pri kuhanju kave

Na vrsti je tisti lep prizor ko začne kava teči iz ročke, tista čarobna slika, je tako kot bi gledal slap Savica, ko voda teče iz skal v višini. Dovolj sanjarjenja, ni vse tako enostavno kot zgleda. Če želimo pravo kavo, katere pravi zapisi arome in okusa so v kremi, moramo biti pozorni, da kava lepo steče po skodelici, ne da dobesedno pade v skodelico, v takem primeru je espresso brez kreme, okus pa prazen. Dozdeva se mi, da se tudi vi verjetno raje spustite po toboganu v bazen, kakor da vas prijatelji vržejo iz višine direktno v vodo? Praviloma je količina espressa v skodelici nekje med 20 in 30 mililitrov.

Koliko kave potrebujem?

Kaj pa količina kave? Pri tovrstnem načinu kuhanja se praviloma količina kave večja kot pri pripravi kave na turški ali srbski način. Količina je odvisna kakšno kavo kuhamo, lahko pa rečemo, da se espresso kava kuha z minimalno 8,5 do 10g mlete kave. In spet smo pri pravilnem občutku, tokrat o teži, vendar si tu lahko enostavno pomagate tako da ročko z zmleto kavo stehtamo. Nekako se mi zdi, da na kaj takega ne bi pomislili.

Uspeh je v dobri kavi

Tisti z kavnim aparatom v domači kuhinji, hitro preizkusite naše nasvete, vsem gostincem pa še nekaj. Pitje kave vašega gosta je posebno doživetje, mnogi se takrat srečajo sami s sabo, se poglobijo vase. Kaj takega pa omogoča le dobro pripravljena kava, rezultat pa je zadovoljen gost. Pridobite si njegovo zaupanje in gost se bo vrnil, na vašo veliko srečo v družbi.

Priprava srbske kave

Različne države, različna kultura, različna kava. Lahko bi rekli da je kava ena od kulturnih znamenitosti posamezne države ali pokrajine, ter nekakšno ogledalo ljudi ki tam živijo. Verjetno vsem najbolj poznana je kava na t.i. turški način, na drugi strani Atlantika je značilna njihova filter kava, saj veste tisti značilni prizori iz filmov, ko gost sede v lokal in naroči »black coffe« in mu jo natakar samo natoči v skodelico. Ko smo ravno čez lužo, več kot polovica polnoletnih Američanov prav s kavo začne svoj dan. Slovenci pa prav nič ne zaostajamo.

Bi poskusili nekaj novega?

In če danes svoje skodelice kave še niste popili, bi poskusili kavo na drugačen način kot običajno? Med ljudmi je najbolj poznana priprava »turška kava«, katera je bila predstavljana prejšnjič. Za mnoge pa je klasična kava tista, ki pripravljena na srbski način. Meni je priprava kave na slednji način bolj domača.

Celoten postopek pa si oglejte v spodnjem videoposnetku.

Različno ime, različna priprava

Da najprej razčistimo v čem je razlika. Pri turškem načinu smo dali kavo hladno vodo in nato segrevali, pri srbskem načinu priprave pa vodo predhodno segrevamo. Pri srbskem načinu kuhanja pa džezvo damo na grelno površino, odvisno kaj imamo doma; indukcijo, plinski ali električni štedilnik.

Pri takem kuhanju kave opazujemo vodo v posodi, ki ne sme zavreti. V vodi se pri segrevanju ustvarjajo mehurčki na dnu posode in ko se mehurčki začno odlepljati od dna, džezvo enostavno odmaknemo iz grelne površine in dodamo mleto kavo, ter premešamo. Nič težkega, kajne?

Koliko kave dodati je odvisno od števila kav ki jih kuhate, načeloma pa velja, da 7 gramov kave zadostuje za 1 skodelico. Upam da vam matematika ter računanje ne delata preveč težav. Pri takem načinu se lahko spet malo poigramo. Džezvo lahko ponovno postavimo na grelno površino in počakate da se kava začne rahlo dvigovati in jo takoj odstavimo.

Več načinov priprave

Pri srbskem načinu lahko naredimo še eno varianto priprave kave. V džezvo najprej damo sladkor, ga rahlo popražimo, da karamelizira, nato v džezvo dodamo kavo. Ko kava zadiši, džezvo odstavimo z ognja in prelijemo s toplo vodo, ki smo jo predhodno segrevali.

Vsem ki doma uporabljate grelnike za segrevanje vode, pa majhen nasvet. Ko segrevate vodo v grelniku, ter ko voda zavre, grelno posodo odstavite, ter vanjo dodajte približno pol decilitra hladne vode. S tem enostavno znižate temperaturo vode na primerno, ter prelijete v džezvo s kavo.

Mora biti kava sladka ali grenka?

Mnogi se sprašujejo ali sladkor sodi v kavo ali ne. Odgovor je zelo enostaven. Kakor osebi paše. Nekateri prisegajo na kavo brez sladkorja, ker naj bi le tako okusili najboljše okuse v kavi, spet drugim pa je sladkor v kavi, kot majhna sladica, pravo razvajanje. Ravno tako kot z sladkorjem je z mlekom. Odvisno od osebe.

Bodite edinstveni, kakor je edinstvena kava.

Praženje kave

Surovo, zeleno zrno kave ima vse prej kot značilno aromo, ki nas privablja k naši jutranji skodelici sveže skuhane kave. Njen okus je povsem neizrazit, celo nekoliko ’rastlinski’, šele s previdnim in skrbnim praženjem pa iz zrn izvabimo čudovite arome.

S praženjem kavi tako odvzemamo, kot ji dodajamo. Medtem ko iz kave skušamo odstraniti večji delež vlage in rastlinski okus, iz nje izvabljamo arome in nežno grenkobo ter ji dodajamo rjavo barvo.

Kemija praženja kave

Zelena kava se med praženjem tako spreminja na več načinov, opis samega postopka pa nekoliko spominja na šolske ure kemije. Da dobimo slasten kavni napitek, morajo steči tri reakcije – Maillardova reakcija (porjavitev, ki je znak praženja), Streckerjeva sinteza (nadaljevanje Maillardove reakcije, ki prispeva k aromatičnosti in porjavitvi zrn) in karamelizacija (prebudi sladke, grenke in oreščkaste okuse), ki zrnom dajo aromo, okus, sladkobo in rjavo barvo.

IMG_9549

Za vrhunske kave značilno počasno praženje

Praženje opisujemo s stopnjo praženja (od svetlega do temnega) in v času, ki je bil potreben za doseganje takšnega praženja (hitro ali počasno). Med praženjem prihaja do številnih kemijskih reakcij, ki občutno zmanjšajo težo kavnega zrna. Počasno praženje (14-20 minut) težo kavnega zrna zmanjša bolj (za 16-18 odstotkov) od hitrega praženja, ki je lahko gotovo že v 90 sekundah. S počasnim praženjem običajno dobimo kakovostnejše in dražje kave, medtem ko se hitro praženje uporablja predvsem pri komercialnih, masovno proizvedenih kavah.

IMG_9532

Kako s praženjem prebuditi karakter kave?

S praženjem nadzorujemo tri ključne lastnosti arome kavnega zrna – kislost, sladkobo in grenkobo. Dlje, kot kavo pražimo, manj bo imela kislosti in več grenkobe. Sladkoba je bolj zapletena in je na najvišji točki med najvišjima točkama grenkobe in kislosti. Takoj lahko vidimo, kako pomembno vlogo igra spretnost in znanje pražarja pri končni aromi naše kave, ki ji lahko z različnimi profili praženja damo čisto svežo osebnost.

Pri svetlo praženih kavah bomo okusili prijetno kislobo ter cvetlične in sadne note, hkrati manj telesa kot pri temnejšem praženju, ki razvije bolj dimljene in grenke arome. Prav iz tega razloga je veliko vrhunskih kav, ki so na voljo na tržišču, svetlo praženih. Pri tem velja poudariti, da stopnja praženja nima skoraj nobenega vpliva na vsebnost kofeina, zato je zmotno prepričanje, da je bolj pražena in grenka kava tudi močnejša.

IMG_9461

Stopnje v postopku praženja kave

Med postopkom praženja se reakcije odvijajo v točno določenem zaporedju, ki ga lahko poenostavljeno opišemo v sledečih korakih:

  1. Sušenje – kava ne bo porjavela, dokler vsebuje vodo, zato mora ta iz nje najprej izpareti.
  2. Rumenenje – ko je voda izparela, prične kava rjaveti in se napihovati, pri čemer se z nje olušči pergament. Če kava ni pravilno osušena, se bo neenakomerno pražila.
  3. Prvi pok – ko se rjavenje pospeši, se v zrnu pričnejo nabirati plini in vodni hlapi, zato zrna počijo, njihov volumen pa se skoraj podvoji. Od te točke dalje se razvije tipična aroma kave.
  4. Razvoj – v tej fazi se odloča o kislosti, sladkobi in grenkobi zrna. Pražar razvija arome s pomočjo uravnavanja naraščanja in padanja temperature ter časa posameznih stopenj.
  5. Drugi pok – zrna ponovno počijo, a bolj nežno, pri čemer na vrh zrna prodrejo olja. Večina kislosti je izničene, pričnejo pa se razvijati bolj generični okusi, zato takšno praženje ni zaželeno med kakovostnimi kavami.

IMG_9615

Avtor članka: Katja, Kavarna Oaza

Fotografije: pražarnica Escobar

Priprava prave turške kave

Kolikor ljudi, toliko kofetov

Kolikor je kavopivcev, toliko različnih arom kave obstaja, saj vsakemu ustreza drugačen okus. Ker smo kofetarji vedno bolj zahtevni, se ves čas iščejo novi načini priprave kave. Kot zanimivost lahko omenimo, da so pred kratkim nazaj začeli pripravljati kavo iz zrn, ki jih tajski sloni najprej prebavijo, nato pa izločijo. Kava iz takšnih zrn naj bi bila, za razliko od navadne kave, veliko bolj okusna in manj grenka.

Tokrat vam predstavljamo zanimiv način priprave turške kave, ki je precej drugačen od tega, ki smo ga  vajeni v naših domovih. Za lažjo predstavo na koncu dodajamo tudi videoposnetek.

Postopek priprave

Za pripravo turške kave si moramo na samem začetku priskrbeti džezvo, torej posodico v kateri bomo kuhali kavo in grelno napravo. Uporabili bomo merico za 2 osebi, saj je kavo najlepše piti v družbi, kajne?

Torej, v džezvo najprej:

  • vlijemo dvakrat po 77 ml vode,
  • stresemo dvakrat po 7 g fino mlete turške kave in po želji dodamo še žličko sladkorja. Priporočamo uporabo rjavega sladkorja, saj kavo naredi malce bolj karamelno.

Šele v naslednjem koraku džezvo pristavimo na ogenj, jo počasi začnemo segrevati in pazimo, da ne zavre. Zasledili smo, da naj bi daljše kuhanje naredilo kavo še boljšo, in da jo ponekod kuhajo celo po več ur. Ampak mi nanjo ne bomo čakali tako dolgo.

Kavo počasi segrevamo le približno 3-4 minute oz. vsaj še kakšno minutko po tem, ko se površina (kava in sladkor) že potopi. Medtem se kava začenja že lepo kremasto gostiti.

Temperaturo ognja nato še malo povečamo, kava se začne počasi dvigovati in pazimo, da nam ne zavre ali pa celo skipi. Ravno preden se to zgodi, džezvo odstavimo z ognja in jo pustimo, da se malce umiri in šele nato napitek prelijemo v skodelici.

Namig: Če želite, da je kava bolj kremasta, lahko že pred samim vlivanjem kave v skodelico iz nje poberete peno in jo porazdelite po skodelicah.

Želimo vam veliko kofetarskih užitkov 😉